0800 223 223

kostenlose Servicenummer

Eine von Fünf
Die Volksanwaltschaft ist eine unabhängige Kontrolleinrichtung. Ihre Aufgaben sind in der Bundesverfassung und dem Volksanwaltschaftsgesetz festgelegt.
  • Slovenščina

    1. PRAVICA DO KAKOVOSTNEGA DELA JAVNE UPRAVE

    Neodvisni varuhi človekovih pravic (Volksanwaltschaft) že več kot trideset let nadzorujejo delovanje javne uprave v Avstriji. Obravnavajo pritožbe državljanov ter preverjajo, ali so odločitve upravnih organov skladne z zakoni. Tovrsten javni nadzor je pomemben, saj imajo državljani pravico do preglednega in poštenega dela javne uprave.

     

    2. NALOGE

    Varuhi človekovih pravic od leta 1997 s pooblastili zvezne ustave preverjajo delovanje celotne javne uprave v Avstriji. Obravnavajo pritožbe državljanov, nadzorujejo, ali so odločitve upravnih organov skladne z zakoni, in preverjajo morebitne nepravilnosti v upravi. Varuhi človekovih pravic si prizadevajo za pošten odnos uprave do državljanov ter izvajajo javni nadzor nad delovanjem pravne države in demokracije.

    Na varuhe človekovih pravic se lahko s svojimi prošnjami obrnejo vsi ljudje v Avstriji – ni potrebno biti avstrijski državljan ali polnoletna oseba. Varuhom človekovih pravic se lahko nad delovanjem javne uprave pritožijo tudi podjetja, obrtniki ali društva. Preiskavo pa je mogoče vedno začeti šele, ko je upravni postopek zaključen in so izčrpana vsa pravna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče nepravilnost odpraviti.

    Varuhi človekovih pravic lahko ukrepajo tudi sami od sebe, če domnevajo, da se dogajajo napake ali nepravilnosti. V njihovi moči je, da izpodbijajo uredbe in dajejo priporočila. Člani sodelujejo tudi pri obravnavanju peticij in državljanskih pobud, naslovljenih na Državni zbor.

    Ne gre le za preverjanje, ali uprava deluje v skladu z zakoni, temveč tudi za to, kako se uslužbenci upravnih organov vedejo do ljudi. Varuhi človekovih pravic skrbijo za to, da uprava državljane obravnava pošteno, in s takšnim preverjanjem še dodatno izboljšujejo kakovost njenega delovanja.

    Zaradi dela, ki ga vsak dan opravljajo, varuhi človekovih pravic dobro vedo, kako zakoni učinkujejo na vsakdanje življenje ljudi. Zato ne nadzorujejo zgolj izvajanja zakonov, temveč zakonodajalca opozarjajo tudi na problematične zakonske določbe in predlagajo izboljšave. Letno storilnost predstavijo Državnemu zboru in Zveznemu svetu.

    Od julija 2012 so varuhi človekovih pravic pristojni za preventivno kontrolo v zvezi s spoštovanjem določenih mednarodnih pogodb. V okviru strokovnih komisij preverjajo vse ustanove, v katerih obstaja nevarnost, da bi bile invalidne ali druge osebe podvržene nasilju ali nečloveškemu ravnanju in ukrepom odvzema prostosti. S tem se izvajajo predpisi Konvencije OZN proti mučenju in Konvencije OZN o pravicah invalidnih oseb.

     

    3. KOLEKTIV

    Varuhi človekovih pravic so trije in vsi kolegialno sodelujejo drug z drugim. Imenuje jih parlament, in sicer za šest let, z možnostjo ene ponovne izvolitve. V skladu z ustavo so varuhi človekovih pravic neodvisni. Ni jih mogoče odstaviti, odpoklicati ali razrešiti dolžnosti. Varuhe človekovih pravic zapriseže zvezni predsednik.

    Dr. Günther Kräuter, dr. Gertrude Brinek in dr. Peter Fichtenbauer je Državni zbor izvolil za mandat, ki traja od 1. julija 2013 do 30. junija 2019. Dr. Gertrude Brinek je Državni zbor ponovno izvolil za drugi mandat.

    Predsedstvo vsako leto konec junija prevzame drug varuh človekovih pravic. Trenutno to funkcijo opravlja dr. Günther Kräuter. Čeprav je predsedujoči ali predsedujoča zadolžen za upravljanje zbornice, se vse pomembne odločitve sprejemajo skupaj na podlagi posvetovanja.

    Na začetku mandatnega obdobja si varuhi človekovih pravic razdelijo naloge. Vsak prevzame določeno področje dejavnosti in je tako odgovoren za točno določene teme. Pri delu jim pomaga več kot trideset izkušenih pravnic in pravnikov.

     

    Günther Kräuter

    Varuh človekovih pravic dr. Günther Kräuter je bil rojen 30. decembra 1956 v mestu Leoben (avstrijska Štajerska). Po opravljeni maturi v Gradcu, služenju vojaškega roka in študiju prava je Günther Kräuter leta 1985 postal doktor pravnih znanosti na Univerzi v Gradcu. Po letu pripravništva je dr. Kräuter začel svojo poklicno pot kot pravnik, ki je bil pri občinski upravi občine Gratkorn pristojen za reševanje upravnih zadev.

    Günther Kräuter je nato izpopolnjeval svoje znanje ter pridobival izkušnje in sposobnosti reševanja ustavnih in upravnih zadev v kabinetu člana vlade na deželni ravni, kjer je skrbel za poslansko skupino deželnega zbora, in kot strokovni sodelavec v oddelku za zdravje pri zvezni deželi Štajerski.

    V obdobju od 1991 do 2013 je bil Günther Kräuter poslanec v Državnem zboru. Kot predstavnik računskega sodišča in predsednik poslanske skupine v preiskovalnih odborih se je dr. Kräuter intenzivno ukvarjal s parlamentarnimi nadzornimi nalogami, kot namestnik predsednika ustavnega odbora pa se je zavzemal za pravice državljanov ter človekove pravice in svoboščine.

    Od 1. julija 2013 je Günther Kräuter varuh človekovih pravic, poleg tega pa v funkciji generalnega sekretarja Svetovnega združenja ombudsmanov (IOI) skrbi za vzpostavitev in krepitev institutov varuha človekovih pravic po vsem svetu v interesu demokracije in varovanja pravne države.

    Varuh človekovih pravic Günther Kräuter je pristojen za socialne zadeve, oskrbo in zdravje. Na zvezni ravni preverja zdravstveno, pokojninsko in nezgodno zavarovanje, upravljanje trga dela ter področja mladih in družine, na deželni ravni pa v njegovo pristojnost spadajo potrebe invalidnih oseb in teme, ki segajo vse od zagotovljenega minimalnega dohodka, osnovne oskrbe in upravljanja zdravstva do socialnega skrbstva za mlade, zaščite živali in veterinarskih zadev.


    Gertrude Brinek

    Varuhinja človekovih pravic dr. Gertrude Brinek je bila rojena 4. februarja 1952 v mestu Hollabrunn (Spodnja Avstrija). Med drugim se je izobraževala na Zvezni pedagoški akademiji in na Univerzi na Dunaju, kjer je študirala pedagogiko, psihologijo in umetnostno zgodovino. Izobraževanje je zaključila z doktoratom iz pedagogike. Po desetletnem poučevanju na različnih dunajskih osnovnih in nižjih srednjih šolah je dr. Brinek svoj poklicni vrhunec dosegla v letu 1983 na Univerzi na Dunaju, kjer je bila nazadnje docentka na Inštitutu za izobraževalne znanosti.

    V obdobju od 1988 do 1990 in od 1994 do 2008 je bila Gertrude Brinek poslanka v Državnem zboru s poudarkom na politiki na področjih znanosti in izobraževanja. Dr. Brinek je 14. julija 2008 prvič in 26. junija 2013 drugič zaprisegla pred predsednikom republike kot varuhinjo človekovih pravic.

    Na zvezni ravni je dr. Brinek pristojna za davke, pristojbine, dajatve, pravosodje, državna tožilstva in spomeniško zaščito, na ravni dežel pa preverja občinske uprave in vse občinske zadeve (prostorska ureditev, gradbeno pravo, stanovanjske zadeve in naselitev, regionalne in občinske ceste), pa tudi upravljanje pokopališč ter občinska ali mestna javnoprometna podjetja.

     

    Peter Fichtenbauer

    Varuh človekovih pravic dr. Peter Fichtenbauer je bil rojen 6. julija 1946 v mestu Alt-Dietmanns (Spodnja Avstrija). Šolanje ja zaključil v mestu Waidhofen an der Thaya in nato odslužil vojaški rok. Peter Fichtenbauer je leta 1970 zaključil študij prava na Univerzi na Dunaju. Po opravljenem pripravništvu je dr. Fichtenbauer štiri leta deloval kot odvetniški kandidat. Od leta 1975 naprej je vodil svojo pravno pisarno.

    V obdobju od 2006 do 2013 je bil dr. Fichtenbauer poslanec v Državnem zboru in namestnik predsednika poslanske skupine svobodnjakov. Leta 2006 je bil dr. Fichtenbauer zastopan v ustanovnem svetu ORF.

    Od 1. julija 2013 je Peter Fichtenbauer varuh človekovih pravic. Na zvezni ravni je pristojen za področja policije, prava tujcev in azilantov, državno zaščito, kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, varstvo narave in okolja, obrtna in mala podjetja, vrtce, šole in univerze, medtem ko na ravni dežel preverja prometne in kmetijske zadeve ter vprašanja, povezana z občinskimi dajatvami.

     

    4. PRITOŽBE

    Nad delovanjem avstrijske uprave se lahko pri varuhih človekovih pravic pritoži vsak državljan, ne glede na starost, narodnost ali kraj bivanja. Kadar koli je mogoče podati neformalno pritožbo, ki je povsem brezplačna.

     

    Kdo se lahko pritoži pri varuhih človekovih pravic? 

    • Varuhi človekovih pravic so na voljo vsakomur, ki naleti na težave z avstrijsko upravo. Pritožite se lahko tudi, če niste avstrijski državljan.
    • Včasih imajo težave z oblastmi tudi mladostniki, zato za podajo pritožbe ni pogoj polnoletnost.
    • Tudi podjetja, obrtniki ali društva lahko naletijo na težave z upravnimi organi, zato lahko tudi ti poiščejo pomoč pri varuhih človekovih pravic.

     

    Glede česa se je mogoče pritožiti pri varuhih človekovih pravic?

    • Ali niste zadovoljni z odlokom glede dodatka za nego? Ali imate občutek, da sodni postopek, v katerem ste udeleženi, traja predolgo? Kadar koli ljudje niso zadovoljni s storitvami javne uprave, so za reševanje težav pristojni varuhi človekovih pravic.
    • Varuhi človekovih pravic na celotnem avstrijskem ozemlju preverjajo t.i. neposredno in posredno zvezno upravo. Poleg tega so pristojni tudi za upravljanje zasebnega sektorja. Varuhi človekovih pravic torej nadzorujejo tako finančno upravo kot tudi organe socialnega varstva in zavode za zaposlovanje.
    • Vendarle pa obstaja ena izjema: v sedmih od devetih zveznih dežel varuhi človekovih pravic preverjajo tudi deželno in občinsko upravo. Na Tirolskem in v Voralbergu imajo za to svoje varuhe človekovih pravic, ki torej obravnavajo le pritožbe nad zvezno upravo .
    • V večini primerov varuhi človekovih pravic ukrepajo na osnovi pritožbe, lahko pa ukrepajo tudi sami od sebe, če domnevajo, da se dogajajo napake ali nepravilnosti.
    • Varuhi človekovih pravic vse podatke oškodovancev obravnavajo zaupno. Varuhi človekovih pravic preverijo primer, ga preučijo in obvestijo oškodovance o rezultatih svojih prizadevanj.

     

    Glede česa se pri varuhih človekovih pravic NI mogoče pritožiti? 

    • Naloga varuhov človekovih pravic je pomagati ljudem, ki se želijo pritožiti nad delom avstrijske uprave. Če imate težave s tujimi oblasti, vam avstrijski varuhi človekovih pravic na žalost ne morejo pomagati.
    • Varuhi človekovih pravic ne morejo ukrepati v primeru težav med posamezniki in podjetji ali med različnimi podjetji. Če se dve podjetji ne strinjata s podpisanimi pogodbami ali če se želi nekdo pritožiti nad nekakovostno storitvijo podjetja, jim varuhi človekovih pravic ne morejo pomagati.
    • Prav tako varuhi človekovih pravic niso pristojni za pravna vprašanja med dvema posameznikoma. V skladu z zvezno ustavo so varuhi človekovih pravic zadolženi za preverjanje javne uprave. Ukrepajo lahko torej le v primeru, ko pritožba zadeva upravni organ, urad ali pisarno.
    • Sodnice in sodniki v Avstriji niso vezani na navodila. Sojenja na sodišču potekajo neodvisno in jih torej varuhi človekovih pravic ne preverjajo; zato tudi ne morejo razveljavljati ali spreminjati sodb.
    • Varuhi človekovih pravic se vedno potrudijo pomagati z nasvetom ali informacijami, ne morejo pa prevzeti pravnega zastopstva.

     

    Ali je treba pri pritožbah varuhom človekovih pravic upoštevati kakšen rok? 

    Ne, pri pritožbah varuhom človekovih pravic ni treba upoštevati nikakršnega roka. Četudi ste imeli težave z določenim upravnim organom že pred več leti, se lahko kadar koli obrnete na varuhe človekovih pravic.

     

    Kako se najlaže pritožiti pri varuhih človekovih pravic?

    Na varuhe človekovih pravic se lahko kadar koli obrnete po telefonu, v pisni obliki ali osebno.

    • Po telefonu vam je kolektiv varuhov človekovih pravic za prve informacije na voljo na brezplačni telefonski številki 0800/223 223 ali 0043 1 515 05-0 .
    • Prek telefaksa so vam varuhi človekovih pravic na voljo na številki 0043 1 515 05-150.
    • Običajno pošto pošljite na naslov: Volksanwaltschaft, 1015 Wien, Postfach 20.
    • Seveda pa lahko dokumente prinesete tudi osebno. Pisarno varuhov človekovih pravic najdete v središču Dunaja. S postajališča podzemne železnice Stephansplatz zlahka pridete do nje le v nekaj minutah. Varuhi človekovih pravic vam bodo z veseljem pomagali pri vaših težavah vsak dan med 8. in 16. uro.
    • Varuhi človekovih pravic se trudijo, da so informacije na voljo v čim več jezikih, postopek preverjanja pa mora vendarle potekati v nemškem jeziku.

     

    Katere informacije mora vsebovati pritožba? 

    Če se želite pritožiti, vam ni treba izpolnjevati zapletenih obrazcev. Da pa bodo lahko varuhi človekovih pravic čim prej začeli obravnavati vašo težavo, vedno navedite naslednje informacije:

    • Preden se lahko preiskovalci začnejo ukvarjati z vašo pritožbo, potrebujejo vaše ime. Če se na varuhe človekovih pravic obračate v imenu koga drugega, navedite ime zadevne osebe.
    • Poleg tega morate navesti, nad katerim upravnim organom se želite pritožiti.
    • Varuhom človekovih pravic tudi pojasnite, zakaj menite, da so vas pri določenem upravnem organu obravnavali nepošteno.
    • Vaši zadevi se bodo lahko še posebej hitro posvetili, če boste pritožbi priložili kopije pomembnih dokumentov. To so lahko poslovne številke, številke zdravstvenega zavarovanja ali korespondenca z zadevnim upravnim organom.
    • Varuhi človekovih pravic seveda vse podatke oškodovancev obravnavajo zaupno.

     

    Kako dolgo traja obravnava pritožbe? 

    • Veliko ljudi, ki se obrnejo na varuhe človekovih pravic, se s težavami, povezanimi z določenim upravnim organom, ubada že dalj časa. Zato se varuhi človekovih pravic potrudijo za čimprejšnjo obravnavo njihovih pritožb.
    • Upravnemu organu, glede katerega se pritožite, je treba seveda omogočiti, da odgovori na vprašanja varuhov človekovih pravic in predstavi svojo plat zgodbe. Varuhi človekovih pravic za to določijo rok in s tem zagotovijo čim hitrejši zaključek preverjanja.
    • Nekatere pritožbe so zelo zapletene in zahtevajo pregled številnih aktov in dokumentov. Če postopek preverjanja traja dalj časa, varuhi človekovih pravic poskrbijo, da ste z vsem na tekočem, in vas obveščajo o napredku.
    • Lahko ste prepričani, da vam bodo rezultate preverjanja izčrpno opisali in vam jih posredovali v pisni obliki.
    • V letu 2009 so na odgovor, ali je v njihovem primeru uprava ravnala napačno, oškodovanci čakali povprečno 47 dni.

     

    Ali je treba za pritožbo pri varuhih človekovih pravic kaj plačati?

    • Ne, pritožba pri varuhih človekovih pravic je vedno brezplačna. Vsem ljudem mora biti omogočeno, da svojo težavo predstavijo varuhom človekovih pravic, ne glede na njihovo finančno stanje. Zato se obravnava pritožb ne zaračunava. Enako seveda velja tudi za uradne ure varuhov človekovih pravic.
    • Če pošljete svojo pritožbo varuhom človekovih pravic z običajno pošto, vam prav tako ni treba priložiti znamke za odgovor.
    • Varuhi človekovih pravic so vam na voljo vsak delovnik med 8. in 16. uro in vam bodo v tem času rade volje pomagali z osnovnimi informacijami.

     

    Kako se naročiti na obisk med uradnimi urami?

    • Varuhi človekovih pravic so vam letno po vsej Avstriji na voljo več kot dvesto uradnih ur. Tako lahko torej svojo pritožbo predstavite tudi med zasebnim pogovorom v bližini kraja bivanja.
    • Uradne ure so vsak delovni dan v pisarni varuhov človekovih pravic na Dunaju in v deželnih glavnih mestih ter okrajnih glavarstvih ali magistratih večjih mest. Pozanimajte se, kdaj so naslednje uradne ure v vaši bližini.
    • Prosimo vas za razumevanje, da se je treba pred obiskom nujno dogovoriti za termin. Le tako je namreč mogoče zagotoviti dovolj časa za zasebni pogovor.

     

    5. KONTAKTNE INFORMACIJE 

    Če se želite pritožiti nad upravnim organom ali potrebujete informacije, se lahko na varuhe človekovih pravic obrnete po telefonu, v pisni obliki ali osebno.

    Volksanwaltschaft

    1015 Wien, Singerstrasse 17 (Postfach 20)

    Brezplačna telefonska številka 0800/223 223 (vsak dan med 8. in 16. uro)

    Telefon: 0043 1 515 05-0

    Telefaks: 0043 1 515 05-150 / -190

    E-pošta: post@volksanwaltschaft.gv.at

    Ne glede na to, v kateri obliki se obrnete na varuhe človekovih pravic, navedite: svoje ime oz. v čigavem imenu se obračate na varuhe človekovih pravic, glede katerega upravnega organa se želite pritožiti in zakaj.

    Močno boste pripomogli k hitri obravnavi svoje težave, če boste priložili kopije dokumentov, na primer korespondenco z zadevnim upravnim organom, številko socialnega zavarovanja ali telefonsko številko za morebitna vprašanja. Pri posredovanju svoje pritožbe vam ni treba prilagati znamke za odgovor ali poravnati katerih drugih stroškov, povezanih s pošiljanjem odgovora.

    Seveda pa lahko dokumente prinesete tudi osebno. Pisarna varuhov človekovih pravic je v središču Dunaja, in sicer v bližini katedrale sv. Štefana. S postajališča podzemne železnice Stephansplatz zlahka pridete do nje v le nekaj minutah. Varuhi človekovih pravic vam bodo rade volje pomagali pri vaših težavah vsak dan med 8. in 16. uro.

    O svoji pritožbi pa se lahko med uradnimi urami pogovorite tudi neposredno s katerim od varuhov človekovih pravic. Prosimo vas za razumevanje, da se je treba pred obiskom nujno dogovoriti za termin. Uradne ure so vsak delovni dan v pisarni varuhov človekovih pravic na Dunaju in v deželnih glavnih mestih ter okrajnih glavarstvih ali magistratih večjih mest. Pozanimajte se, kdaj so naslednje uradne ure v zveznih deželah. Uradne ure so objavljene tudi na oglasnih deskah in v regionalnih medijih.

    Varuhi človekovih pravic se trudijo, da so informacije na voljo v čim več jezikih, postopek preverjanja pa mora vendarle potekati v nemškem jeziku.