Slovenščina

 1. PRAVICA DO KAKOVOSTNEGA DELA JAVNE UPRAVE

Neodvisni varuhi človekovih pravic že več kot trideset let nadzorujejo delovanje javne uprave v Avstriji. Obravnavajo pritožbe državljanov ter preverjajo, ali so odločitve upravnih organov skladne z zakoni. Tovrsten javni nadzor je pomemben, saj imajo državljani pravico do preglednega in poštenega dela javne uprave.

 

2. NALOGE

Varuhi človekovih pravic od leta 1997 s pooblastili zvezne ustave preverjajo delovanje celotne javne uprave v Avstriji. Obravnavajo pritožbe državljanov, nadzorujejo, ali so odločitve upravnih organov skladne z zakoni, in preverjajo morebitne nepravilnosti v upravi. Varuhi človekovih pravic si prizadevajo za pošten odnos uprave do državljanov ter izvajajo javni nadzor nad delovanjem pravne države in demokracije.

Na varuhe človekovih pravic se lahko s svojimi prošnjami obrnejo vsi ljudje v Avstriji  – ni potrebno biti avstrijski državljan ali polnoletna oseba. Varuhom človekovih pravic se lahko nad delovanjem javne uprave pritožijo tudi podjetja, obrtniki ali društva. Preiskavo pa je mogoče vedno začeti šele, ko je upravni postopek zaključen in so izčrpana vsa pravna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče nepravilnost odpraviti.

Varuhi človekovih pravic lahko ukrepajo tudi sami od sebe, če domnevajo, da se dogajajo napake ali nepravilnosti. V njihovi moči je, da izpodbijajo uredbe in dajejo priporočila. Člani sodelujejo tudi pri obravnavanju peticij in državljanskih pobud, naslovljenih na Državni zbor.

Ne gre le za preverjanje, ali uprava deluje v skladu z zakoni, temveč tudi za to, kako se uslužbenci upravnih organov vedejo do ljudi. Varuhi človekovih pravic skrbijo za to, da uprava državljane obravnava pošteno, in s takšnim preverjanjem še dodatno izboljšujejo kakovost njenega delovanja.

Zaradi dela, ki ga vsak dan opravljajo, varuhi človekovih pravic dobro vedo, kako zakoni učinkujejo na vsakdanje življenje ljudi. Zato ne nadzorujejo zgolj izvajanja zakonov, temveč zakonodajalca opozarjajo tudi na problematične zakonske določbe in predlagajo izboljšave. Letno storilnost predstavijo Državnemu zboru in Zveznemu svetu.

 

3. KOLEKTIV

Varuhi človekovih pravic so trije in vsi kolegialno sodelujejo drug z drugim. Imenuje jih parlament, in sicer za šest let, z možnostjo ene ponovne izvolitve. V skladu z ustavo so varuhi človekovih pravic neodvisni. Ni jih mogoče odstaviti, odpoklicati ali razrešiti dolžnosti. Varuhe človekovih pravic zapriseže zvezni predsednik.

Dr. Petra Kostelko, dr. Mario Theresio Fekter in mag. Terezijo Stoisits je Državni zbor izvolil za obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2013. Po prehodu Fekterjeve v zvezno vlado so 10. julija 2008 v Državnem zboru za preostanek obdobja do 30. junija 2013 izvolili novo varuhinjo človekovih pravic dr. Gertrude Brinek.

Predsedstvo vsako leto konec junija prevzame drug varuh človekovih pravic. Trenutno to nalogo opravlja dr. Peter Kostelka, konec junija 2011 pa jo bo nadomestil dr. Gertrude Brinek. Predsedujoči je zadolžen za upravljanje zbornice, sicer pa o vseh pomembnih zadevah razpravljajo in jih rešujejo varuhi skupaj.

Na začetku mandatnega obdobja si varuhi človekovih pravic razdelijo naloge. Vsak prevzame določeno področje dejavnosti in je tako odgovoren za točno določene teme. Pri delu jim pomaga več kot trideset izkušenih pravnic in pravnikov.

 

Peter Kostelka

Varuh človekovih pravic in generalni sekretar Svetovnega združenja ombudsmanov (IOI) dr. Peter Kostelka je bil rojen 1. maja 1946 v Plajberku (Koroška). Šolo je obiskoval v Celovcu, na Univerzi na Dunaju pa je diplomiral iz prava. Dve leti je bil zaposlen kot univerzitetni asistent na Inštitutu za državno in upravno pravo Univerze na Dunaju.

Svojo politično kariero je Kostelka začel v poslanskem klubu Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), kjer je od leta 1974 deloval kot sekretar. Leta 1990 je bil kratek čas član Zveznega sveta, potem pa je bil imenovan za državnega sekretarja v Uradu zveznega kanclerja. Med letoma 1994 in 2001 je bil Kostelka poslanec v Državnem zboru in predsednik poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Leta 2003 je deloval kot član in podpredsednik Avstrijske konvencije.

Od 1. julija 2001 je Kostelka varuh človekovih pravic, od leta 2004 pa deluje tudi v Svetovnem združenju ombudsmanov, kjer je bil najprej predsednik evropske regije, leta 2009 pa je postal njegov generalni sekretar.

Varuh človekovih pravic dr. Peter Kostelka je na zvezni ravni med drugim pristojen za socialne zadeve. Sem spadajo zdravstveno, pokojninsko in nezgodno zavarovanje ter vprašanja, povezana z invalidnostjo, in upravljanje na trgu dela. Poleg tega je zadolžen tudi za področja mladostnikov in družine, državne obrambe, železnic, pošte in zdravstva. Na deželni ravni pa preverja upravljanje na socialnem in zdravstvenem področju, mladinsko skrbstvo, varstvo živali in veterino.

 

Gertrude Brinek

Varuhinja človekovih pravic dr. Gertrude Brinek je bila rojena 4. februarja 1952 v mestu Hollabrunn (Spodnja Avstrija). Med drugim se je šolala na Zvezni pedagoški akademiji in na Univerzi na Dunaju. Tam je z doktoratom zaključila študij pedagogike, psihologije in umetnostne zgodovine. Po desetih letih poučevanja na dunajskih osnovnih in srednjih šolah je Gertrude Brinek leta 1983 poklicno pot nadaljevala na Univerzi na Dunaju, kjer je bila nazadnje docentka na Inštitutu za izobraževalne znanosti.

Svojo prvo politično funkcijo je nastopila leta 1983 kot članica okrajnega sveta Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) v dunajskem okraju Leopoldstadt. Od leta 1988 do 1990 je bila poslanka v Državnem zboru, nato pa je postala poslanka v Dunajskem deželnem zboru in članica Dunajskega občinskega sveta. Leta 1994 se je vrnila v parlament in v naslednjih štirinajstih letih opravljala pomembne parlamentarne funkcije. Poleg tega je bila od leta 1999 naprej skoraj deset let predstavnica stranke ÖVP.

Gertrude Brinek je 14. julija 2008 zvezni predsednik zaprisegel kot varuhinjo človekovih pravic. Na zvezni ravni je pristojna za davke, pristojbine, dajatve, pravosodje in državno tožilstvo. Na deželni ravni pa preverja občinske uprave in vse komunalne zadeve (urejanje prostora, gradbeno pravo, gradnjo stanovanj in razvoj naselij, regionalne in lokalne ceste) ter upravljanje pokopališč in lokalni ali mestni javni promet.

 

Terezija Stoisits

Varuhinja človekovih pravic mag. Terezija Stoisits je bila rojena 14. novembra 1958 v Stinacu (Gradiščanska). Šolala se je na Dunaju in na tamkajšnji univerzi tudi zaključila študij prava. Potem je bila tri leta vodja referata na Zveznem ministrstvu za izobraževanje, znanost in kulturo.

Svojo politično kariero je Terezija Stoisits začela leta 1990 kot poslanka v Državnem zboru, kjer je bila do leta 2007 brez prekinitve predstavnica stranke Zelenih. V tem času je bila v stranki Zelenih pristojna za sodstvo, manjšine, migracije in človekove pravice, zadolžena pa je bila tudi za številne parlamentarne naloge. Tako je osem let vodila komisijo za človekove pravice in bila članica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope ter Avstrijske konvencije.

Od 1. julija 2007 je varuhinja človekovih pravic. Na zvezni ravni je pristojna za notranje zadeve (policijo ter pravo tujcev in azilno pravo), okolje, kmetijstvo in gozdarstvo, obrt in obrate, šole, univerze, umetnost in kulturo. Na deželni ravni pa s svojimi sodelavci preverja cestni promet, državljanstva, dajatve in terjatve, ohranjanje narave in agrarne zadeve.

Poleg tega je Terezija Stoisits tudi članica kuratorija Nacionalnega sklada Republike Avstrije za žrtve nacionalsocializma in podpredsednica Avstrijske lige za človekove pravice.

 

 

4. PRITOŽBE

Nad delovanjem avstrijske uprave se lahko pri varuhih človekovih pravic pritoži vsak državljan, ne glede na starost, narodnost ali kraj bivanja. Kadar koli je mogoče podati neformalno pritožbo, ki je povsem brezplačna.

 

Kdo se lahko pritoži pri varuhih človekovih pravic?

 

• Varuhi človekovih pravic so na voljo vsakomur, ki naleti na težave z avstrijsko upravo. Pritožite se lahko tudi, če niste avstrijski državljan.

• Včasih imajo težave z oblastmi tudi mladostniki, zato za podajo pritožbe ni pogoj polnoletnost.

• Tudi podjetja, obrtniki ali društva lahko naletijo na težave z upravnimi organi, zato lahko tudi ti poiščejo pomoč pri varuhih človekovih pravic.

 

Glede česa se je mogoče pritožiti pri varuhih človekovih pravic?

 

• Ali niste zadovoljni z odlokom glede dodatka za nego? Ali imate občutek, da sodni postopek, v katerem ste udeleženi, traja predolgo? Kadar koli ljudje niso zadovoljni s storitvami javne uprave, so za reševanje težav pristojni varuhi človekovih pravic.

• Varuhi človekovih pravic na celotnem avstrijskem ozemlju preverjajo t.i. neposredno in posredno zvezno upravo. Poleg tega so pristojni tudi za upravljanje zasebnega sektorja. Varuhi človekovih pravic torej nadzorujejo tako finančno upravo kot tudi organe socialnega varstva in zavode za zaposlovanje.

• Vendarle pa obstaja ena izjema: v sedmih od devetih zveznih dežel varuhi človekovih pravic preverjajo tudi deželno in občinsko upravo. Na Tirolskem in v Voralbergu imajo za to svoje varuhe človekovih pravic, ki torej obravnavajo le pritožbe nad zvezno upravo .

• V večini primerov varuhi človekovih pravic ukrepajo na osnovi pritožbe, lahko pa ukrepajo tudi sami od sebe, če domnevajo, da se dogajajo napake ali nepravilnosti.

• Varuhi človekovih pravic vse podatke oškodovancev obravnavajo zaupno. Varuhi človekovih pravic preverijo primer, ga preučijo in obvestijo oškodovance o rezultatih svojih prizadevanj.

 

Glede česa se pri varuhih človekovih pravic NI mogoče pritožiti?

 

• Naloga varuhov človekovih pravic je pomagati ljudem, ki se želijo pritožiti nad delom avstrijske uprave. Če imate težave s tujimi oblasti, vam avstrijski varuhi človekovih pravic na žalost ne morejo pomagati.

• Varuhi človekovih pravic ne morejo ukrepati v primeru težav med posamezniki in podjetji ali med različnimi podjetji. Če se dve podjetji ne strinjata s podpisanimi pogodbami ali če se želi nekdo pritožiti nad nekakovostno storitvijo podjetja, jim varuhi človekovih pravic ne morejo pomagati.

• Prav tako varuhi človekovih pravic niso pristojni za pravna vprašanja med dvema posameznikoma. V skladu z zvezno ustavo so varuhi človekovih pravic zadolženi za preverjanje javne uprave. Ukrepajo lahko torej le v primeru, ko pritožba zadeva upravni organ, urad ali pisarno.

• Sodnice in sodniki v Avstriji niso vezani na navodila. Sojenja na sodišču potekajo neodvisno in jih torej varuhi človekovih pravic ne preverjajo; zato tudi ne morejo razveljavljati ali spreminjati sodb.

• Varuhi človekovih pravic se vedno potrudijo pomagati z nasvetom ali informacijami, ne morejo pa prevzeti pravnega zastopstva.

 

Ali je treba pri pritožbah varuhom človekovih pravic upoštevati kakšen rok?

 

Ne, pri pritožbah varuhom človekovih pravic ni treba upoštevati nikakršnega roka. Četudi ste imeli težave z določenim upravnim organom že pred več leti, se lahko kadar koli obrnete na varuhe človekovih pravic.

 

Kako se najlaže pritožiti pri varuhih človekovih pravic?

 

Na varuhe človekovih pravic se lahko kadar koli obrnete po telefonu, v pisni obliki ali osebno.

• Po telefonu vam je kolektiv varuhov človekovih pravic za prve informacije na voljo na brezplačni telefonski številki 0800/223 223 ali 0043 1 515 05-0 .

• Prek telefaksa so vam varuhi človekovih pravic na voljo na številki 0043 1 515 05-150.

• Pišete jim lahko na e-poštni naslov post@volksanwaltschaft.gv.at

• Na voljo pa imate tudi elektronski pritožbeni obrazec.

• Običajno pošto pošljite na naslov: Volksanwaltschaft, 1015 Wien, Postfach 20.

• Seveda pa lahko dokumente prinesete tudi osebno. Pisarno varuhov človekovih pravic najdete v središču Dunaja. S postajališča podzemne železnice Stephansplatz zlahka pridete do nje le v nekaj minutah. Varuhi človekovih pravic vam bodo z veseljem pomagali pri vaših težavah vsak dan med 8. in 16. uro.
• Varuhi človekovih pravic se trudijo, da so informacije na voljo v čim več jezikih, postopek preverjanja pa mora vendarle potekati v nemškem jeziku.

 

Katere informacije mora vsebovati pritožba?

 

Če se želite pritožiti, vam ni treba izpolnjevati zapletenih obrazcev. Da pa bodo lahko varuhi človekovih pravic čim prej začeli obravnavati vašo težavo, vedno navedite naslednje informacije:

• Preden se lahko preiskovalci začnejo ukvarjati z vašo pritožbo, potrebujejo vaše ime. Če se na varuhe človekovih pravic obračate v imenu koga drugega, navedite ime zadevne osebe.

• Poleg tega morate navesti, nad katerim upravnim organom se želite pritožiti.

• Varuhom človekovih pravic tudi pojasnite, zakaj menite, da so vas pri določenem upravnem organu obravnavali nepošteno.

• Vaši zadevi se bodo lahko še posebej hitro posvetili, če boste pritožbi priložili kopije pomembnih dokumentov. To so lahko poslovne številke, številke zdravstvenega zavarovanja ali korespondenca z zadevnim upravnim organom.

• Varuhi človekovih pravic seveda vse podatke oškodovancev obravnavajo zaupno.

 

Kako dolgo traja obravnava pritožbe?

 

• Veliko ljudi, ki se obrnejo na varuhe človekovih pravic, se s težavami, povezanimi z določenim upravnim organom, ubada že dalj časa. Zato se varuhi človekovih pravic potrudijo za čimprejšnjo obravnavo njihovih pritožb.

• Upravnemu organu, glede katerega se pritožite, je treba seveda omogočiti, da odgovori na vprašanja varuhov človekovih pravic in predstavi svojo plat zgodbe. Varuhi človekovih pravic za to določijo rok in s tem zagotovijo čim hitrejši zaključek preverjanja.

• Nekatere pritožbe so zelo zapletene in zahtevajo pregled številnih aktov in dokumentov. Če postopek preverjanja traja dalj časa, varuhi človekovih pravic poskrbijo, da ste z vsem na tekočem, in vas obveščajo o napredku.

• Lahko ste prepričani, da vam bodo rezultate preverjanja izčrpno opisali in vam jih posredovali v pisni obliki.

• V letu 2009 so na odgovor, ali je v njihovem primeru uprava ravnala napačno, oškodovanci čakali povprečno 47 dni.

 

Ali je treba za pritožbo pri varuhih človekovih pravic kaj plačati?

 

• Ne, pritožba pri varuhih človekovih pravic je vedno brezplačna. Vsem ljudem mora biti omogočeno, da svojo težavo predstavijo varuhom človekovih pravic, ne glede na njihovo finančno stanje. Zato se obravnava pritožb ne zaračunava. Enako seveda velja tudi za uradne ure varuhov človekovih pravic.

• Če pošljete svojo pritožbo varuhom človekovih pravic z običajno pošto, vam prav tako ni treba priložiti znamke za odgovor.

• Varuhi človekovih pravic so vam na voljo vsak delovnik med 8. in 16. uro in vam bodo v tem času rade volje pomagali z osnovnimi informacijami.

 

Kako se naročiti na obisk med uradnimi urami?

 

• Varuhi človekovih pravic so vam letno po vsej Avstriji na voljo več kot dvesto uradnih ur. Tako lahko torej svojo pritožbo predstavite tudi med zasebnim pogovorom v bližini kraja bivanja.

• Uradne ure so vsak delovni dan v pisarni varuhov človekovih pravic na Dunaju in v deželnih glavnih mestih ter okrajnih glavarstvih ali magistratih večjih mest. Pozanimajte se, kdaj so naslednje uradne ure v vaši bližini.  

• Prosimo vas za razumevanje, da se je treba pred obiskom nujno dogovoriti za termin. Le tako je namreč mogoče zagotoviti dovolj časa za zasebni pogovor.

 

5. KONTAKTNE INFORMACIJE

Če se želite pritožiti nad upravnim organom ali potrebujete informacije, se lahko na varuhe človekovih pravic obrnete po telefonu, v pisni obliki ali osebno.

Volksanwaltschaft

1015 Wien, Singerstrasse 17 (Postfach 20)

Brezplačna telefonska številka 0800/223 223 (vsak dan med 8. in 16. uro)

Telefon: 0043 1 515 05-0

Telefaks: 0043 1 515 05-150 / -190

E-pošta: post@volksanwaltschaft.gv.at

Ne glede na to, v kateri obliki se obrnete na varuhe človekovih pravic, navedite: svoje ime oz. v čigavem imenu se obračate na varuhe človekovih pravic, glede katerega upravnega organa se želite pritožiti in zakaj.

Močno boste pripomogli k hitri obravnavi svoje težave, če boste priložili kopije dokumentov, na primer korespondenco z zadevnim upravnim organom, številko socialnega zavarovanja ali telefonsko številko za morebitna vprašanja. Pri posredovanju svoje pritožbe vam ni treba prilagati znamke za odgovor ali poravnati katerih drugih stroškov, povezanih s pošiljanjem odgovora.

Seveda pa lahko dokumente prinesete tudi osebno. Pisarna varuhov človekovih pravic je v središču Dunaja, in sicer v bližini katedrale sv. Štefana. S postajališča podzemne železnice Stephansplatz zlahka pridete do nje v le nekaj minutah. Varuhi človekovih pravic vam bodo rade volje pomagali pri vaših težavah vsak dan med 8. in 16. uro.

O svoji pritožbi pa se lahko med uradnimi urami pogovorite tudi neposredno s katerim od varuhov človekovih pravic. Prosimo vas za razumevanje, da se je treba pred obiskom nujno dogovoriti za termin. Uradne ure so vsak delovni dan v pisarni varuhov človekovih pravic na Dunaju in v deželnih glavnih mestih ter okrajnih glavarstvih ali magistratih večjih mest. Pozanimajte se, kdaj so naslednje uradne ure v zveznih deželah. Uradne ure so objavljene tudi na oglasnih deskah in v regionalnih medijih.

Varuhi človekovih pravic se trudijo, da so informacije na voljo v čim več jezikih, postopek preverjanja pa mora vendarle potekati v nemškem jeziku.